Klic
v sili

ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI TRBOVLJE, ki se nanaša na dejavnost Zdravstvenega doma Trbovlje do leta 2013

STRATEGIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA


UVOD


Temeljni vir razvoja vsake družbe je zdravje, na njega pa posredno ali neposredno vplivajo vsa področja življenja. Skrb za zdravje je odgovornost posameznika, država pa je, v sodelovanju s stroko, odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih ljudje lahko skrb za svoje zdravje tudi uresničijo.

Slovenija kot članica EU pripravlja nacionalni plan zdravstvenega varstva, ki je postavljen v kontekst sprejete zdravstvene strategije EU »Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008 – 2013«. Ta zavezuje države članice k spoštovanju skupnih vrednot in načel zdravstvene politike: univerzalnost, dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, enakost, solidarnost, zagotavljanje enakih pogojev za uresničevanje pravic in odgovornost ljudi v skrbi za lastno zdravje v vseživljenjskem obdobju, za njihovo aktivno vključevanje v procese odločanja in prilagajanje zdravstvenega varstva potrebam ljudi, zmanjševanje neenakosti med regijami in posameznimi družbenimi skupinami, upoštevanje naložb v zdravje kot pogoj za boljši gospodarski razvoj in dosledno vključevanje zdravja v vse politike na vseh ravneh.

Strategija razvoja Slovenije opredeljuje pet razvojnih prioritet in zadnja pomeni tudi zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje:

  • integracija ukrepov in meril za varovanje zdravja v sektorske politike ter zmanjševanje razlik v zdravju med regijami in skupinami prebivalstva,
  • spodbujanje zdravih vedenjskih vzorcev in preprečevanje zgodnje obolevnosti in umrljivosti,
  • izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev in posodobitev zdravstvenih zmogljivosti.


Smernice Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo enakost, solidarnost in vključenost posameznikov in organizacij pri izboljšanju zdravstvenih sistemov. Vseh razlik v zdravju ne moremo obravnavati s stališča pravičnosti in izbiro življenjskega sloga. Lahko pa s stališča pravičnosti in enakosti obravnavamo tiste socialne, družbene in politične dejavnike, ki jih je možno spreminjati v korist posameznikovega zdravja (skrb za zdravo okolje in zdravo prehrano, ustvarjanje primernih delovnih pogojev, zmanjševanje revščine, zasvojenosti, zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za določene bolezni…)
Posebno pozornost moramo nameniti skupinam prebivalstva, kjer so krizne situacije pogostejše in bolj tvegane: bolnikom z dolgotrajnimi in kroničnimi boleznimi, invalidom, starostnikom, ljudem s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim z zdravju škodljivimi snovmi, brezdomcem in otrokom.
 
VIZIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA PRIMARNI RAVNI

Poslanstvo zdravstvenega doma je v preprečevanju obolevnosti in ohranjanju zdravja (zdravstvena vzgoja in preventivna dejavnost) in zdravljenje občanov, kar je v predpisih opredeljeno kot opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarnem nivoju, z upoštevanjem vseh sodobnih terapevtskih in diagnostičnih postopkov. Zdravstveno dejavnost bo zdravstveni dom opravljal pretežno za občane Občine Trbovlje in v specialističnih dejavnostih za vse prebivalce Zasavja. Pri tem se bo povezoval tudi z ostalimi zdravstvenimi ustanovami zaradi celovitejšega zadovoljevanja potreb občanov.

Vizija zdravstvenega doma se nanaša na doseganje naslednjih ciljev:
  • zdravstveni dom bo nujna sestavina sistema javnega zdravstvenega varstva in si bo še naprej prizadeval za ohranitev obstoječega in še boljšega nivoja preskrbljenosti občanov z zdravstvenimi storitvami na primarnem nivoju,
  • ohranil in okrepil bo določene specialistično ambulantne dejavnosti z domačimi ali gostujočimi specialisti,
  • ohranil bo in po možnosti širil zdravstvene dejavnosti na področjih, kjer bo izkazana potreba prebivalstva,
  • skrbel bo za racionalnost diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter smotrno uporabo zdravstvenih storitev,
  • skrbel bo za racionalno porabo sredstev za nabavo materiala in surovin ter za korektne in dobre odnose z dobavitelji,
  • zagotavljal bo stabilno finančno ekonomsko poslovanje in bo tako poslovno uspešen zavod,
  • ohranil oziroma še izboljšal bo sodelovanje z ZZZS in skrbel za zadovoljstvo zavarovancev,
  • skrbel bo za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih in skrbel za strokovno in osebnostno rast zaposlenih ter oskrbel za ohranitev dolgoročno stabilne zaposlitve zaposlenih,
  • zagotavljal in podpiral bo strokovni in kadrovski razvoj zavoda,
  • izboljšal bo kakovost dela in pridobil ISO standard za kakovost,
  • investiral bo v izboljšanje pogojev za delo in v novo sodobno opremo,
  • pridobil dodatne programe in dodatne tržne vire prihodkov,
  • o svojem delu bo redno poročal ustanovitelju in z njim korektno sodeloval.

CILJI IN STRATEGIJE ZA DOSEGANJE CILJEV


1. Izboljšati zdravje prebivalstva in zmanjšati breme bolezni

A: zagovarjanje zdravja na različnih področjih in vzpodbujanje zdravju naklonjenih okolij
  • doma, v vrtcih, šolah, delovnem okolju, v lokalni skupnosti
  • pri prehranski politiki
  • zmanjševanju onesnaževanja okolja in vplivov nevarnih snovi na prebivalstvo
  • omogočanju boljših socialnih pogojev

B: zagotavljanje informacij za oblikovanje zdravih javnih politik in zdravih izbir za posameznika
  • vloga IVZ in območnih Zavodov za zdravstveno varstvo pri zbiranju, analiziranju in posredovanju podatkov o zdravstvenem stanju prebivalcev v regiji
  • določitev ukrepov na področjih, kjer odstopamo
  • zagotoviti pretok znanja med strokovnjaki, odločevalci in javnostjo

C: zagotavljanje izvajanja učinkovite javne službe na področju javnega zdravstva in smiselno dopolnjevanje te dejavnosti z dejavnostmi nevladnih organizacij
  • prenova IVZ in ZZV
  • nove vsebine ali programi v preventivni zdravstveni dejavnosti

D: podpora posameznikom v skrbi za lastno zdravje
  • program za socialno ogrožene posameznike ali skupine prebivalcev, kronične bolnike, starostnike

Nosilec: vsi izvajalci zdravstvenih storitev na področju občine in tudi Zasavja, Občine Trbovlje, Hrastnik, Zagorje
Rok izvedbe: od leta 2011 dalje

2. Izboljšati upravljanje zdravstvenega varstva

S tem se bo povečala učinkovitost zdravstvenega sistema ob razpoložljivih finančnih sredstvih. Najprej pa je potrebno narediti strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na lokalnem področju naše občine in tudi Zasavja.

A: preoblikovanje obstoječe mreže osnovne in sekundarne zdravstvene dejavnosti skladno z razpoložljivimi človeškimi in finančnimi viri in pri tem upoštevati tudi demografske in epidemiološke potrebe prebivalstva
  • zagotoviti enakomerno razporeditev zdravnikov po državi in vzpodbude za specializacije v osnovnem zdravstvu
  • nova izhodišča za Področne dogovore z ZZZS
  • morebitna specializacija bolnišničnih oddelkov
  • uvedba urgentnega centra v bolnišnici kot nadgradnjo PHE
  • podeljevanje koncesij v določenem obsegu in tam, kjer bo to smiselbno in potrebno za nemoteno izvajanje dejavnosti
B: izboljšati delo izvajalcev javne zdravstvene službe v smislu boljše organizacije in upravljanja
  • izobraževanje in nadgrajevanje znanja iz področja managementa za predstavnike vodilnega in ob vključevanju srednjega managementa
  • skrajšati čakalne dobe
  • povečati zdravljenje in nego na domu ob skrajševanju hospitalizacije
  • podpora za čimbolj kvalitetno samostojno življenje
  • paliativna nega za ljudi v zadnjih mesecih življenja
  • urediti razmerje med zasebnim in državnim delom v javnem zdravstvu

Nosilec: Zdravstveni dom Trbovlje za primarni nivo zdravstvenega varstva
Rok izvedbe: v letih 2010 in 2011

3. Povečanje učinkovitosti in kakovosti v sistemu zdravstvenega varstva

A: prilagoditev sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja
  • glede na potrebe prebivalstva in makroekonomske sposobnosti države zagotoviti potrebno dinamiko pri prilagajanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
  • priključitev projektu ZZZS za vzpostavitev nacionalnega sistema zdravstvene informatike - z informatizacijo poslovanja povečati preglednost in pridobiti možnost primerljivosti za učinkovitejše delovanje
  • uvajanje in spremljanje kazalcev kakovosti na poslovnem in strokovnem procesu ( procesi z dokazi podprte medicine zmanjšajo odklone in vodijo do dobrih kazalnikov rezultatov zdravljenja )
  • sistemsko zavarovanje za dolgotrajno oskrbo

B: izboljšave pri delu izvajalcev javne zdravstvene službe
  • učinkovito upravljanje z razpoložljivimi sredstvi
  • uvajanje stimulacij za učinkovitejše in kakovostnejše izvajalce - motivacija za zaposlene
  • učinkovit strokovni nadzor in varovanje bolnikovih pravic
  • timsko delo
  • kontinuirano izobraževanje zaposlenih

C: upoštevati vrednote in potrebe pacientov in drugih uporabnikov v skladu s finančnimi možnostmi
  • sodelovanje javnosti
  • komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci
  • ankete o izkušnjah pacientov
  • reševanje pritožb
  • analiza tveganj procesov zdravstvene prakse in izboljšave z odstranitvijo ali zmanjšanjem tveganj

Nosilec: Zdravstveni dom Trbovlje za primarni nivo zdravstvenega varstva
Rok izvedbe: v letih 2008 in 2009

I. ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE

1. 1. SPLOŠNO

Status zdravstvenih domov je urejen z Zakonom o zavodih. V 1. členu navedenega zakona so zavodi opredeljeni kot organizacije, ki se med drugim ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti zdravstva, katere cilj ni pridobivanje dobička. Nadalje je v tretjem členu istega zakona določeno, da se javni zavodi ustanovijo za opravljanje javnih služb, ustanovitelji pa so lahko republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščena javne pravne osebe. Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika, občina ali mesto (22. člen ZZ). Opravljajo pa jih javni zavodi ali drugi zavodi na podlagi koncesije (23. člena ZZ).
Podrobneje ureja delovanje zdravstvenih zavodov Zakon o zdravstveni dejavnosti, usmeritve njihovega delovanja pa določata Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje vse do leta 2004 (v nadaljevanju NPZV) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Med najmanjši obseg in vrsto dejavnosti, ki jih morajo izvajati zdravstveni domovi na svojem območju, sodijo:
- preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev,
- nujna medicinska pomoč,
- splošna medicina,
- zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine,
- patronažno varstvo,
- laboratorijska in druga diagnostika (prvi odstavek 9. člena ZZDej).
Prav tako pa je v 10. in 11. členu ZZDe opredeljen najmanjši obseg dejavnosti v zdravstveni postaji in v obratni ambulanti.

1. 2. Pomen zdravstvenega doma za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti

Izvajanje zdravstvene dejavnosti v zdravstvenih domovih je tudi v svetovnem merilu primer uspešnega vzorca izvajanja zdravstvene dejavnosti in organizacijske povezanosti vseh nosilcev javne zdravstvene službe na primarni ravni. Zdravstveni dom mora zato ostati tudi v prihodnje osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, kar naj upoštevajo tudi koncedenti pri izdajanju koncesij. Zdravstveni domovi ohranjajo vsebino dela, ki jo nalaga Zakon o zdravstveni dejavnosti v 9. členu v obsegu, ki omogoča uspešno poslovanje. Občine kot ustanoviteljice zdravstvenih domov se morajo zavedati, da s podeljevanjem koncesij ne morejo ogroziti obstoja zdravstvenega doma, kot je definiran v 7. členu ZZDej, v katerem je določen obseg osnovne zdravstvene dejavnosti (1. in 2. odstavek 3. 2. 1. poglavje NPZV).

Prednosti zdravstvenih domov so zlasti:
  • so uveljavljena in preizkušena oblika delovanja in izvajanja dejavnosti zdravstvenega
  • varstva na primarni ravni;
  • na enem mestu nudijo vsem dostopno (ne le prostorsko, ampak tudi organizacijsko) in
  • strokovno vodeno izvajanje zdravstvene dejavnosti;
  • so (povečini) stroškovno uspešna in učinkovita oblika delovanja in na nivoju države
  • izkazujejo (komulativno) pozitivno poslovanje;
  • niso profitno naravnani, saj (za razliko od zasebnikov) izvajalci niso usmerjeni v
  • maksimiranje dobička in ustvarjanje presežkov (delno je to celo sprejemljivo);
  • zagotavljajo enako dostopnost za vse zavarovance oz. socialne skupine in
  • predstavljajo uravnoteženost zdravstvene ravni z zdravstvenimi potrebami,
  • zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo in večjo stabilnost delovanja javne
  • mreže, saj niso v tolikšni meri odvisni od osebnih okoliščin, kot zasebni koncesionarji;
  • nadzor in vpliv javnosti na delo in poslovanje je večji kot pri zasebnikih s koncesijo
  • (100 % lastništvo občin, sodelovanje v organih zavoda, soglasje k imenovanju direktorja, letno poročanje ustanoviteljem, interna revizija ustanoviteljic, revizija računskega sodišča….)
  • so nosilci obrambnih priprav, izvajajo dežurstva na javnih prireditvah itd.

1. 3. Upravljanje

Zdravstveni zavod upravlja v skladu z 29. členom ZZ, svet zavoda, ki ga sestavljajo med drugim tudi predstavniki ustanovitelja (tudi 28. člen ZZDej). Poslovodni organ zavoda je direktor ali drug individualni organ, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. Kadar je za imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda pooblaščen svet zavoda, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj, če z zakonom ni drugače določeno (31. člen in 32. člen ZZ). Svet zavoda s soglasjem ustanovitelja imenuje in razrešuje direktorja zdravstvenega zavoda (12. člen ZLD, 29. člen ZZDdej).

Zavod ima tudi statut ali pravila, s katerimi se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi (45. člen ZZ). Statut oziroma pravila zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja (46. člen ZZ).

1. 4. Finančno poslovanje

Zavod pridobiva sredstva za svoje delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi (48.člen ZZV: podobno tudi 31. člen ZZDej) pri čemer je zavod odgovoren za svojo obveznost s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga, ustanovitelj pa je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi določeno drugače (49. člen ZZ). Ustanovitelj javnega zavoda ima dolžnost zagotoviti ustrezne materialne pogoje za delo zavoda in za razširitev zmogljivosti (27. člen ZZDej). Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zavod ustvari pri opravljanju svoje dejavnosti kot javne službe, sme po 48. členu ZZD zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.
 
1. 5. Pristojnosti ustanovitelja

Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali, da se zavod razdeli na dva ali več zavodov. Ustanovitelj lahko odloči, da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod. Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje. Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev (51. in 52. člen ZZ).
Pristojnost ustanovitelja pa se kaže tudi pri prenehanju zavoda, saj 54. člen ZZ določa, da zavod preneha med drugim tudi, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen.

1. 6. Zasebno delo

Načelo ohranjanja zdravstvenih storitev na lokaciji zdravstvenega doma se ohranja tudi takrat, ko se ob pogojih enakih kadrovskih in storitvenih normativov nadzorovano usklajeno in postopno uvaja zasebno delo, predvsem v ordinacijah sedanjih zdravstvenih domov.
Pri vključevanju zasebnega dela je potrebno v kar največji meri zagotavljati smotrno in namensko uporabo obstoječih zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov za opravljanje zdravstvene dejavnosti in sicer tako, da se praviloma zasebna dejavnost izvaja v obstoječih kapacitetah in ob upoštevanju neprofitnih najemnin (5. 1. 1. poglavja NPZV).

1. 7. Investicije


Ob upoštevanju obstoječe zdravstvene mreže na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti in načrtovanih vlaganjih na posameznih ravneh se ugotavlja sorazmerno dolga zdravstvena mreža. Zdravstveni domovi ne načrtujejo večjih vlaganj v novogradnje, temveč predvsem investicijske posege v obnovo obstoječih objektov, v posodobitev medicinske in druge opreme. Pretežni del investicij je planiran v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih na sekundarnem in terciarnem nivoju (2.5.3. poglavja NPZV).
Zdravstveni dom Trbovlje načrtuje v obdobju do leta 2013 naslednje večja investicijska vlaganja:
  • v letu 2009 in 2013 nabavo novega reševalnega vozila za NMP v okviru rednega obnavljanja voznega parka v reševalni službi,
  • v letih 2008 do 2010 dokončno obnovil opremo v vseh splošnih ambulantah in s tem zagotovil izvajanje NMP v vseh ambulantah,
  • v letih 2008 in 2009 obnovil vse prostore sanitarij za paciente v stavbi ZD Trbovlje,
  • v letih 2009 in 2010 obnovil prostore in opremo v zobotehničnem laboratoriju v zobozdravstvu za odrasle,
  • v letih od 2009 do 2011 obnovil svetovalni center, izolacijsko sobo in centralno kartoteko v OŠD,
  • v letu 2011 nabavil novo aparaturo oziroma perimeter za okulistično ambulanto,
  • v letih od 2009 do 2013 obnovil okna v stavbi ZD Trbovlje,
  • v letih 2009 do 2013 obnovil sanitarije, okna in vhodna vrata v OŠD v sodelovanju s Splošno bolnišnico Trbovlje;
  • v letu 2010 do 2013 obnovil tla in opremo v čakalnicah.

2. ANALIZA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI NA PRIMARNI RAVNI

2. 1. Dostopnost zdravstvenega varstva na primarni ravni v občini Trbovlje

Dostopnost zdravstvenega varstva lahko ocenjujemo in merimo iz različnih vidikov. Določa jo lahko število nosilcev določene zdravstvene dejavnosti, geografska bližina ordinacije ali javnega zdravstvenega zavoda, cena zdravstvene storitve in sprejemljivost zdravstvenega osebja, kakor ga dojemajo uporabniki zdravstvenih storitev in celovitost zdravstvenih storitev na enem mestu (prijaznost osebja, sposobnost informiranja, bližina laboratorija, lekarne, ipd.).

Najpogosteje se dostopnost ocenjuje s kazalcem, ki pove, za koliko prebivalcev bi moral skrbeti en nosilec določene zdravstvene dejavnosti.
Pri njegovem oblikovanju je treba pravilno določiti prebivalstvo, za katerega mora zdravstvena dejavnost skrbeti. Na zagotavljanje zdravstvenih storitev na primarni ravni praviloma ne vpliva dejstvo, ali je oseba zavarovana ali ne, kakor tudi ne, ali in kje ima stalno prebivališče, ker ji zakon omogoča prosto izbiro zdravnika.

Ocena dostopnosti preventivnih programov zdravstvenega varstva v občini Trbovlje je najlažje merljiva z organizacijskega vidika, ki zagotavlja določeno število izvajalcev dejavnosti na določeni lokaciji, ki omogoča čim celovitejšo obravnavo (laboratorij, RTG, UZ, fizioterapija, lekarna…) in ordinacijski čas, najprimernejši za uporabnika zdravstvenih storitev. Omenjeno dostopnost ocenjujemo s pomočjo kazalca, ki pove, za koliko prebivalcev bi moral skrbeti en nosilec določene zdravstvene dejavnosti.

2. 2. Mreža javne zdravstvene službe v občini Trbovlje

Mreža javne zdravstvene službe pokriva potrebe po zdravstvenem varstvu, ki jih zavarovancem v RS zagotavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Občina v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavlja pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva na svojem območju (3. člen ZZVZZ).

Občina oziroma mesto uresničuje naloge na področju zdravstvenega varstva z oblikovanjem in uresničevanjem programov za krepitev zdravja prebivalstva na svojem območju in v ta namen zagotavlja proračunska sredstva za te programe (8. člen ZZVZZ). Občina oziroma mesto skupaj z zavodi za zdravstveno varstvo, zdravstvenimi domovi in lekarnami sodeluje pri oblikovanju mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni (poglavje 3.2.2. NPZV).

3. OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

3. 1. Zdravstveno varstvo otrok in mladine na primarni ravni

Zdravstveno varstvo otrok in mladine je v občini Trbovlje organizirano na dispanzerski način v okviru otroškega in šolskega dispanzerja, ki je lociran v Zdravstvenem domu Trbovlje.

A . Zdravstveno varstvo predšolskih otrok na primarni ravni izvajata 2 tima:
  • 2 specialista,
  • s pripadajočim kadrom.

B. Zdravstveno varstvo šolskih otrok na primarni ravni
Zdravstveno varstvo šolskih otrok na primarni ravni (v starostni strukturi od 6-18 let) opravlja 1,9 tima ali
  • 1,9 specialista,
  • s pripadajočim kadrom.

Dispanzer opravlja preventivne in kurativne zdravstvene preglede tudi za redne študente.

C. Nevrofizioterapija
Je sestavni del tima razvojne ambulante. Obravnava populacijo razvojno motenih otrok in mladine v starosti od 0 do 18 let, po predhodni obravnavi v razvojni ambulanti na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva.

D. Mentalno zdravje otrok in mladine
Pedopsihiatrični dispanzer v Zdravstvenem domu Trbovlje skrbi za mentalno zdravje otrok in mladine v občini Trbovlje in celotne regije Zasavja z 0,1 tima.

Poleg tega v okviru te službe deluje še psihološka služba za otroke in mladostnike ter logopedska služba. Psihološko službo opravlja specialistka klinične psihologije, logopedinja pa prihaja iz Zdravstvenega doma Zagorje, ker je ta služba skupna za celo Zasavje.

3. 2. Zdravstveno varstvo odrasle populacije

A. Splošna medicina
Dejavnost splošne medicine opravlja 7,3 timov, od tega 0,6 tima v Domu upokojencev Franc Salamon.

B. Zdravstveno varstvo v Domu upokojencev Franc Salamon
Dom upokojencev Franc Salamon v Trbovljah ima v oskrbi za cca 190 stanovalcev. Za njihovo zdravstveno varstvo skrbi, skladno z veljavnimi kriteriji opredeljenimi v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško prakso, 0,6 tima.

C. Medicina dela, prometa in športa (MDPŠ)
Dejavnost medicine dela, prometa in športa izvaja v dispanzerju MDPŠ 1 tim.
Preventivne zdravstvene preglede zaposlenih določa in opredeljuje 20. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Za to dejavnost ni smiselno načrtovati število ekip strogo po kadrovskih standardih iz Zelene knjige, temveč je bolj smotrno le-te določiti v skladu z potrebami glede na povpraševanje po tovrstnih storitvah na trgu. Omenjena dejavnost deluje na trgu in ni predmet ponudbe o zagotavljanju zdravstvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje.

D. Zdravstveno varstvo žensk na primarni ravni
Zdravstveno varstvo žensk na primarni ravni se zagotavlja v dispanzerju za ženske v Zdravstvenem domu Trbovlje. Obravnava populacijo žensk nad 13 let. Zanje skrbi:
  • 1,1 specialist ginekologije in porodništva,
  • 1 višja medicinska sestra,
  • 1 srednja medicinska sestra.

E. Mentalno zdravje odraslih in ostarelih
Za mentalno zdravje odraslih in ostarelih v Zasavju skrbi 1 specialistka klinične psihologije.

F. Zdravstvena vzgoja
Zdravstveno vzgojo izvaja 1 višja medicinska sestra, ki skrbi za izvajanje zdravstveno vzgojnih delavnic v okviru preventivnega zdravstvenega programa Ministrstva za zdravje za odraslo populacijo (Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni: Uradni list RS, št. 19/1998, 47/1998, 26/2000, 67/2001, 33/2002, 37/2003 in 117/2004) in ostalo zdravstveno vzgojno dejavnost po pogodbi z ZZZS.

3. 3. Zdravstveno varstvo celotne populacije

A. Zdravljenje na domu
To dejavnost opravljajo zdravniki splošne medicine. Glede na trend staranja populacije in krajšo ležalno dobo v bolnišnicah bi bilo potrebno to dejavnost ustrezno upoštevati in povezovati skupaj s službo splošne medicine, ker se financira tudi z glavarino, enako kot splošna medicina.

B. Patronažno varstvo družin in nega bolnika na domu
Patronažno varstvo družin in nego bolnika na domu opravlja 8,10 izvajalk, od tega:
  • 5,1 diplomiranih medicinskih sester,
  • 3 medicinske sestre.

V letu 2008 bomo poskusili uveljaviti dodatno 1,9 izvajalke, saj potrebe po teh storitvah stalno naraščajo.

C. Splošna fizioterapija in rehabilitacija
Fizioterapijo za primarni nivo izvaja Splošna bolnišnica Trbovlje.

D. Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog
To dejavnost opravlja 1,1 tima. V zadnjih letih smo uspeli ustrezno urediti prostore za to dejavnost.

E. Reševalna služba
Reševalne prevoze za potrebe občanov Trbovelj opravlja reševalna služba v okviru Zdravstvenega doma Trbovlje.

F. Neprekinjeno zdravstveno varstvo

Dežurna služba

Dežurstvo je posebna oblika dela, sestavljena iz ur prisotnosti na delovnem mestu – neefektivne ure in ur opravljanja storitev – efektivne ure.

Opravljajo ga redno zaposleni zdravniki in specialisti ter zdravstveni delavci kot del svoje delovne obveznosti. Mreža dežurne službe, v osnovnem zdravstvu se dogovori vsako leto posebej z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije po enotnih kriterijih, ki jih dogovorijo pogodbeni partnerji.

Dežurstvo se opravlja izvaja:
  • med delavniki od 20. ure do 6. ure naslednjega dne (10 ur) in
  • na dan nedelje in praznika 24 ur.

Nujna medicinska pomoč (NMP)

Nujna medicinska pomoč obsega nujne storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt. Tako pomoč je dolžan nuditi zdravnik v skladu s kodeksom medicinske deontologije in v skladu z dosežki znanosti in strokovno preverjenimi metodami. Zdravnik ne sme pogojevati nudenja zdravniške pomoči z vnaprejšnjim plačilom.
NMP - Prehospitalna enota Trbovlje deluje neprekinjeno 24 ur v ZD Trbovlje.

3. 4. Specialistično-ambulantne dejavnosti, ki se opravljajo na primarni ravni

Za specialistično ambulantno dejavnost se usklajevanje glede na standarde in postavitev mreže opravlja na republiški ravni. Skladno s poglavjem 3. 2. 4. NPZV se upošteva načelo ohranjanja specialističnih zdravstvenih storitev na lokaciji zdravstvenega doma.
Upoštevano je obstoječe stanje zaradi primerjave dejanskega in potrebnega števila delavcev v laboratorijskih in upravno-tehničnih delavcev, ker je število delavcev v teh službah vezano tudi na število ekip v specialistično – ambulanti dejavnosti.

3. 4. 1. Mentalno zdravje odraslih in ostarelih (psihiatrija)

Dejavnost mentalno higienskega dispanzerja sodi na sekundarno raven, opravlja pa se na primarni ravni. Pokriva populacijo občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik.

V Zdravstvenem domu Trbovlje opravlja to dejavnost 1,5 timov (psihiatrinja) in specialistka klinične psihologije. V okviru te dejavnosti deluje tudi klub zdravljenih alkoholikov.

3. 4. 2. Razvojna ambulanta

Razvojna ambulanta sodi na sekundarni nivo zdravstvenega varstva. Obravnava populacijo razvojno motenih otrok in mladine v starosti od 0 od 18 let iz občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Gre za motnje v duševnem razvoju ter pridobljene in prirojene motnje gibanja in senzorike.
Zdravstveni dom Trbovlje ima v pogodbi z ZZZS dogovorjeno izvajanje 0,4 tima.

Doktrina po svetu in pri nas je, da ostane čim več otrok v svojem domačem okolju in se z njegovo pomočjo in strokovno obravnavo, dosegljivo blizu doma, vključuje v okolje.

V letu 2008 načrtujemo povečanje te dejavnosti za 0,2 tima zaradi vse večjih potreb po teh storitvah.

3. 4. 3. Otološka ambulanta

Ta dejavnost se izvaja za področje oziroma populacijo Zasavja in sicer dvakrat tedensko z 0,4 tima.

3. 4. 4. Okulistična ambulanta

Prav tako se ta dejavnost izvaja za celo področje Zasavja, za kar je priznano 1,1 tima.

3. 4. 5. Dermatološka ambulanta

Tudi to je regijska dejavnost, ki se izvaja dvakrat tedensko s 0,3 tima.

3. 4. 6. Diagnostične in režijske zdravstvene dejavnosti

3. 4. 6. 1. Laboratorijska diagnostika

Laboratorijska diagnostika se izvaja v Zdravstvenem domu Trbovlje od leta 2007 dalje.

Opravlja jo 5 izvajalk, od tega:
  • 1 dipl. biolog,
  • 4 laboratorijski tehniki.

Iz kalkulacij za ambulantno dejavnost v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2007, so v posameznih dejavnostih na primarni in sekundarni ravni vkalkulirani tudi laboratorijski delavci. Glede na plačano strukturo po omenjenem dogovoru je število laboratorijskih delavcev optimalno.

Laboratorij v ZD Trbovlje izpolnjuje tudi večino pogojev, ki jih določa pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Ur. l. RS, št. 64/04).

3. 4. 6. 2. Ultrazvočna diagnostika

Ultrazvočna diagnostika sodi na sekundarno raven zdravstvene dejavnosti.

V Zdravstvenem domu Trbovlje opravlja ultrazvočno dejavnost specialistka ginekologije
in porodništva v okviru dispanzerja za žene in specialistka pediatrije v OŠD kot diagnostiko kolkov dojenčkov do 1. leta starosti.

3. 5. Zobozdravstvo

3. 5. 1. Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine

A. Mladinsko zobozdravstvo
Za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine skrbijo v občini Trbovlje trije timi.

B. Preventivno zobozdravstvo
Preventiva v zobozdravstvu (zobozdravstvena vzgoja): v okviru zobozdravstvenega varstva mladine izvaja zdravstveno vzgojo 1 srednja medicinska sestra.

C. Ortodontija
Za populacijo otrok od 3 do 18 let občine Trbovlje, Zagorje, Hrastnik je po standardu v ortodontiji predvideno 1,2 tima. Dejavnost ortodontije izvaja 1 zdravnica specialistka zobne in čeljustne ortopedije. Ker se potrebe po teh storitvah povečujejo načrtujemo razširitev te dejavnost vsaj za 0,8 tima.

3. 5. 2. Zobozdravstveno varstvo odrasle populacije

A. Zobozdravstveno varstvo odraslih
Zobozdravstveno varstvo odraslih se izvaja tako v javni kot v zasebni dejavnosti. Izvaja ga 6 timov, od tega 2 tima v zasebni in 4 timi v javni službi.

4. PROGRAM DELA ZDRAVSTVENEGA DOMA TRBOVLJE

Zdravstveni dom Trbovlje ima sklenjeno pogodbo o izvajanju zdravstvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) za izvajanje naslednjih dejavnosti:

A. OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
  • splošna ambulanta
  • dispanzer za otroke,
  • dispanzer za šolarje,
  • dispanzer za ženske,
  • patronažna služba in nega na domu,
  • splošna ambulanta v socialno varstvenem zavodu,
  • zdravstvena vzgoja in zdravstveno vzgojne delavnice,
  • razvojna ambulanta,
  • dispanzer za mentalno zdravje,
  • center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog,
  • služba nujne medicinske pomoči,
  • dežurna služba,
  • laboratorij.

B. SPECIALISTIČNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
  • psihiatrija,
  • otorinolaringologija,
  • dermatologija,
  • okulistika.

C. ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST
  • zobozdravstvo za odrasle,
  • mladinsko zobozdravstvo,
  • zobozdravstvena vzgoja,
  • ortodontija.

Poleg dejavnosti, ki jih posredno iz proračuna plačuje ZZZS na podlagi pogodbe, deluje v okviru zdravstvenega doma dispanzer za medicino dela, prometa in športa. Ta dejavnost se financira iz sredstev naročnikov zdravstvenih storitev.
Program dela, dogovorjen v pogodbi z ZZZS vsako leto prerazporedimo tako, da realiziramo letni plan v celoti. S strani plačnika storitev imamo dober pogodbeni odnos.

V zadnjih letih ugotavljamo vedno večjo potrebo po dodatnem programu s področja psihiatrije, ortodontije, patronažne službe oz. zdravstvene oskrbe na domu ter razvojne ambulante, kar bomo poskusili uveljaviti dodatno v pogodbah z ZZZS v naslednjih letih.
Podatki o mreži zdravstvene dejavnosti, ki jo pokriva Zdravstveni dom Trbovlje je kadrovsko po dejavnostih prikazana v Prilogi 1.

4.1. Dežurna služba in služba nujne medicinske pomoči

4. 1. 1. Dežurna služba

Dežurna služba se v osnovni zdravstveni dejavnosti zagotavlja na območju posamezne izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po kriteriju števila prebivalcev. Za Trbovlje velja kriterij:
  • od 15.001 do 30.000 prebivalcev: 1 zdravnik in 1 tehnik zdravstvene nege;

Na vsakih 70.000 prebivalcev se upošteva 10 % efektivnega delovnega časa na ekipo, kar pomeni pri 70.000 prebivalcih 100 % delovnega časa na ekipo.

Dežurna služba se izvaja v ambulanti zdravstvenega doma in se financira s sredstvi nosilcev zdravstvene službe, ki ima za program dežurne službe sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Iz navedenega sledi, da sta v okviru delovanja dežurne službe vključena:
  • 1 zdravnik,
  • 1 zdravstveni tehnik,
  • 1 voznik reševalnega avtomobila.

4. 1. 2. Nujna medicinska pomoč (NMP) (Povzetek iz Pravilnika o dežurni službi NMP)

A. Splošno

Nujna medicinska pomoč je izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti.

Služba nujne medicinske pomoči je sestavni del mreže javne zdravstvene službe, organizirana za zagotavljanje neprekinjene nujne medicinske pomoči zbolelim in poškodovanim na določenem območju. Cilj je, da se skrajša čas od nastanka nujnega stanja do začetka dokončane zdravniške oskrbe. Organizira se kot del obstoječe zdravniške dežurne službe ali kot posebna enota. NMP deluje na več stopnjah.

1. Enota 1. a in 1 . b ter okrepljena enota 1. b so organizacijske oblike službe v osnovni zdravstveni dejavnosti in predstavljajo z ustreznimi kadri in opremo okrepljeno obstoječo zdravniško dežurno službo.

2. Prehospitalna enota (PHE) je oblika organiziranosti službe v večjih središčih, ki deluje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Organizira se poleg obstoječe redne zdravniške dežurne službe v zdravstvenem domu ali bolnišnici.

V službo NMP se morajo vključiti vsi zdravniki, ki v osnovni zdravstveni dejavnosti delujejo kot osebni zdravniki, razen osebnih ginekologov, pa tudi zdravniki, ki delujejo na sekundarni ravni in so usposobljeni za izvajanje NMP.

V zagotavljanje nujne medicinske pomoči in dežurne službe so se dolžni enakomerno in enakopravno vključevati vsi izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva, ki opravljajo dejavnost izbranega zdravnika (v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih). To velja za zdravstvene domove in zasebne zdravnike, ki imajo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenjeno pogodbo, in sicer po razporedu, ki ga pripravi zdravstveni dom kot organizator te službe in za katerega se dogovorijo izvajalci teh dejavnosti.

B. Kadri

Ekipe za izvajanje NMP sestavljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci, usposobljeni za izvajanje NMP in sicer v PHE:
  • 1 zdravnik z najmanj enim letom samostojnega dela z bolniki,
  • 1 zdravstveni tehnik,
  • 1 voznik reševalnega avtomobila.

C. Naloge in delovanje službe

Naloge vseh ekip za izvajanje NMP je, da v najkrajšem možnem času po potrebi vzpostavijo in pričnejo vzdrževati osnovne življenjske funkcije bolnika, ga oskrbijo za prevoz in ga, če je to potrebno, v najkrajšem možnem času prepeljejo v bolnišnico.

Na prvi stopnji izvaja službo enota 1. a na območju posameznega zdravstvenega doma. Ekipa oz. enota na prvi stopnji opravlja v času dežurstva poleg NMP tudi dežurno službo, v času izven dežurstva pa mora biti delo organizirano tako, da ekipa ob klicu lahko nemudoma prekine svoje delo v ambulanti in se odpravi k bolniku.

Za organizacijo dela ekip na prvi stopnji je pristojen direktor zdravstvenega zavoda oziroma druga oseba, pooblaščena za organiziranje omenjene službe na posameznem območju.

Na drugi stopnji se za izvajanje službe organizirajo PHE kot posebna organizacijska enota v okviru zdravstvenega doma ali bolnišnice.
Enotna telefonska številka za poziv ekipi NMP na območju Republike Slovenije je 112.

D. Organizacija NMP v Zdravstvenem domu Trbovlje

Skladno s sklepom Komisije za NMP pri Ministrstvu za zdravje je zdravstveni dom Trbovlje nosilec, organizator in izvajalec Prehospitalne enote nujne medicinske pomoči. Služba deluje neprekinjeno 24 ur in ni organizirana kot posebna enota poleg obstoječe redne zdravniške dežurne službe v zdravstvenem domu na območju delovanja PHE. Deluje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, nujen osnovni namen pa je v čim krajšem odzivnem času ustrezno strokovno oskrbeti bolnika oziroma poškodovanca in ga čim prej prepeljati v nadaljnjo bolnišnično oskrbo.

Glede na velike probleme pri zaposlovanju zdravnikov splošne medicine se izvaja NMP v okviru obstoječe osnovne zdravstvene dejavnosti, kar pa si zelo prizadevamo rešiti v prihodnosti z zaposlitvijo dodatnih zdravnikov. Trenutno rabimo za to dejavnost 5 zdravnikov.

Ekipo PHE sestavljajo:
  • 1 zdravnik oz. specialist,
  • 1 zdravstveni tehnik,
  • 1 voznik reševalnega avtomobila.

Ekipa je povezana s Centrom za obveščanje in z vsemi zdravstvenimi ustanovami na območju delovanja PHE. NMP »PHE« je fizično locirana v Zdravstvenem domu Trbovlje.

E. Financiranje NMP

Projekt NMP je financiran s strani Ministrstva za zdravje posredno izvajalcem preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Strokovna služba pri Ministrstvu za zdravje določi višino teh sredstev, namenjenih projektu nujne medicinske pomoči. Skupna sredstva se partnersko razdelijo med vse izvajalce NMP v Sloveniji.

5. KADROVSKA STRUKTURA V ZDRAVSTVENEM DOMU TRBOVLJE

Po kvalifikacijski strukturi zaposlenih je razviden dokaj visok izobrazbeni nivo zaposlenih:
23,5 % zaposlenih je zdravnikov (zdravniki, zobozdravniki), 20,3% je diplomiranih oziroma višjih medicinskih sester ter ostalega kadra s sedmo in šesto stopnjo strokovne izobrazbe. V strukturi zaposlenih je najštevilnejša kvalifikacija zdravstvenih tehnikov in srednjih medicinskih sester oziroma zaposlenih s peto stopnjo izobrazbe, ki predstavljajo 44.3 % vseh zaposlenih. Nekvalificiranih, polkvalificiranih delavcev in delavcev s poklicno izobrazbo je 11,9 %. Ti so zaposleni v tehničnih službah in reševalni službi..

5. 1. Načrt kadrovanja v bodočem razvoju zdravstvenega doma

Še bolj kot prejšnje leto je pereče pomanjkanje zdravnikov kot nosilcev dejavnosti, predvsem s splošni službi in pediatriji, zaradi upokojitve zdravnika in prenehanja delovnega razmerja zdravnice v splošni ambulanti. Tudi ostale ambulante splošne medicine ne delajo redno zaradi odsotnosti zdravnic, ki opravljajo specializacijo. Ob pomanjkanju zdravnikov kljub doslednemu objavljanju nezasedenih delovnih mest ne dobimo nobene prijave. Nihče se ni prijavil niti na razpis koncesije za splošno medicino, ki ga je objavila občina Trbovlje. Tako imamo namesto 7,3 zdravnikov splošne medicine 2 manj ob tem, da nam eno ambulanto, brez urgence, zaenkrat še dela upokojeni zdravnik. Zato morajo prisotni splošni zdravniki, ob svojem rednem delu, še nadomeščati nekaj ambulant in istočasno zagotavljati še 24 urno pokrivanje dežurne službe, kar je za daljši čas resnično nemogoče pričakovati. Konec leta smo uspeli dobiti še nekaj zunanjih zdravnikov za nadomeščanje ambulant, vendar je v sedanji situaciji, ko povsod po Sloveniji primanjkuje zdravnikov specialistov splošne medicine, tudi te ljudi izjemno težko dobiti, saj jim ne moremo zagotoviti, da gre le za kratkotrajne težave. Razpisovanje specializacij je v domeni Zdravniške zbornice Slovenije in ne želijo omejiti proste izbire mladim zdravnikom. Ti se za specializacijo prijavijo za določeno regijo in očitno je Trbovlje premajhen in nezanimiv kraj celo za tiste, ki v ljubljanski ali drugi regiji ne dobijo mesta v večjem centru. Prepričani smo, da je čas, da nekaj ukrene Ministrstvo za zdravje.

Kadrovanje bo v bodočem razvoju zdravstvenega doma Trbovlje usmerjeno predvsem v pridobivanje oziroma zagotavljanje kadrov, ki so nosilci strokovnega dela. V ospredju mora biti kadrovska potreba usmerjena v programe, ki jih skladno s pogodbo o zagotavljanju zdravstvenih storitev opravljamo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako pa tudi za pridobitev in usposobitev kadra, ki so nosilci tržnih dejavnosti (Dispanzer za medicino dela, prometa in športa).

Nadpovprečno staro kadrovsko strukturo, ki je značilna predvsem za zdravnike, bi bilo potrebno sistematično in postopno pomlajevati. Pri tem se srečujemo z dvema velikima ovirama, na katere sami ne moremo neposredno vplivati in sicer.
  • pomanjkanje zdravnikov in
  • pokojninska zakonodaja, ki daje možnost in pravico dela posameznika do zelo visoke starosti (tudi čez 70 let).

6. Razvojni načrti opravljanja dejavnosti v ZD Trbovlje

Glede na navedeno problematiko v zvezi s poslovanjem, zaposlovanjem zdravnikov, težav pri realizaciji programa, bomo v Zdravstvenem domu Trbovlje v prihodnje vztrajali pri izpolnjevanju in širjenju programov osnovnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonodajo in zdravstveno politiko v Republiki Sloveniji. Še naprej si bomo prizadevali za pridobitev vseh koncesij, ki obstajajo v javni mreži zdravstvenega varstva na področju Trbovelj in širitev nekaterih dodatnih specialističnih ambulant v Trbovljah in s tem v Zasavju. Želimo v zavod vrniti fizioterapijo in krepiti ostale obstoječe službe, seveda v skladu z normativi in standardi, ki jih odločata država in občina. Tudi v bodoče bomo vsa razpoložljiva amortizacijska sredstva namensko usmerili v obnavljanje opreme, ki se v zdravstvu izjemno hitro izrablja in stara. Poleg navedenega želimo razširiti dejavnost razvojne ambulante, patronažne službe in ortodontske ambulante.

Zdravstveni dom Trbovlje pričakuje od ustanovitelja, t. j. občine Trbovlje, ki je po zakonu dolžan skrbeti za investicije, da bo še naprej namenjala za osnovno zdravstveno dejavnost del proračunskih sredstev ter nam po svojih močeh pomagala pri ustvarjanju pogojev, ki bi omogočali, da bi domači zdravniki ostajali v občini in, da bi pridobili tudi zdravnike od drugod.

Nacionalni program zdravstvenega varstva in zakoni opredeljujejo zdravstvene domove kot nujno sestavino sistema javnega zdravstvenega varstva. V zadnjem obdobju pa je moč zaznati velike težnje po spremembah v zdravstvenem sistemu, predvsem v smeri vse večje privatizacije na tem področju. Takšen poseg v osnovno zdravstvo bo imel posledice za obstoječe zdravstvene domove, ki, v sedanji evropsko priznani ureditvi, ljudem zagotavljajo pravično, ob vsakem času dostopno, kakovostno in tudi učinkovito zdravstveno varstvo.

Privatizirano osnovno zdravstveno varstvo pa bi povzročilo:
  • razpad organiziranih oblik dela, ki zagotavljajo 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo,
  • razdrobljenost izvajalcev, nepovezanost stroke, slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev,
  • prelaganje odgovornosti za dežurno službo in izvajanje nujne medicinske pomoči na zdravstveni dom.

Pomemben cilj, ki bi ga bilo potrebno doseči je, da bi Zasavje postalo regija, s tem občina Trbovlje središče te regije in Zdravstveni dom Trbovlje osrednja ustanova zdravstva na primarnem nivoju. Ta cilj ni pomemben le za Zdravstveni dom Trbovlje, ampak tudi za druge dejavnosti, ki so povezane z zdravstvom npr. za ustanovitev Zavoda za zdravstveno varstvo Zasavje, kjer bi Zdravstveni dom Trbovlje lahko pomagal tako strokovno kot tudi organizacijsko, saj ne smemo pozabiti, da je v sklepu Zdravstvenega doma Trbovlje do leta 1998 delovala Higiensko epidemiološka služba tako, da imamo nekaj izkušenj tudi iz tega področja.

Na osnovi navedenega bi bili glavni strateški cilji Zdravstvenega doma Trbovlje v prihodnosti naslednji:
  • ohraniti obstoječi nivo preskrbljenosti prebivalstva z zdravstvenimi storitvami osnovne zdravstvene dejavnosti,
  • ohraniti in okrepit določene specialistične ambulantne dejavnosti z domačimi oziroma gostujočimi specialisti v skladu z mrežo zdravstvene službe,
  • stabilno finančno ekonomsko poslovanje,
  • materialno izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih,
  • ohranitev vseh dejavnosti, ki delujejo v sklopu Zdravstvenega doma Trbovlje,
  • promocija zdravja,
  • racionalnost diagnostičnih in terapevtskih postopkov,
  • smotrna uporaba zdravstvenih storitev,
  • racionalna poraba sredstev za nabavo materiala in surovin,
  • skrb za strokovno in osebnostno rast zaposlenih,
  • ohranitev dolgoročne stabilne zaposlitve zaposlenih, ki bi se, glede na realne perspektivne možnosti, lahko še povečalo.

Z uresničitvijo navedenih strateških ciljev bi dosegli enakomerno in celovito preskrbljenost prebivalcev občine Trbovlje oziroma Zasavja z vsemi potrebnimi zdravstvenimi storitvami, kar bi ugodno vplivalo na zdravje, razpoloženje in občutek varnosti občanov Trbovlje, kar pa bi nedvomno imelo tudi pozitiven učinek na gospodarstvo. Poleg tega bi se stabiliziral status zdravstvenih ustanov v Trbovljah in v Zasavju, kar bi ugodno vplivalo, da bi se domači kadri odločali za zdravstvene poklice in v občini tudi ostajali, saj je beg kadrov eden glavnih problemov Zasavja.

Hkrati bi se z uresničitvijo navedenih strateških ciljev Zdravstvenega doma Trbovlje povečal tudi pomen in vpliv občine Trbovlje na tem področju in bi le-ta dobila možnost črpanja sredstev iz državnega proračuna ter sredstev EU za te dejavnosti.
 
Oktober, 2008
Strokovni svet ZD Trbovlje